V doklada problematikata na bălgarskite i češkite neosemantizmi se svărzva ot edna strana s projavite na inovacionni procesi i tendencii v oblastta na leksikata, a ot druga – s osobenostite na dve genetično blizki, no tipologično različni ezikovi sistemi. Pri săpostavkata se izchožda ot kvantitativnite danni, sădăržašti se v rečnicite na novite dumi.