Monografijata izsledva săštnostta, specifikata i opitite za tipologija na diskursa s ogled na negovija procesualen i dinamičen charakter. Očertanata problematika se izjasnava črez sistematizacijata na parametrite (lingvistični i ekstralingvistični) i izveždaneto na zakonomerni săotvetstvija meždu pokazatelite, otčitašti variraneto na diskursa po priznaka dialogičnost.
V tozi aspekt se razgleždat i ezikovite javlenija eliptičnost, implicitnost, ikonomija i redundantnost. Analizăt se osnovava na săvremennite teorii za komunikacijata, na predstavenite empirični nabljudenija i količestveni lingvistični danni.
Teoretičnijat model je testvan vărchu material ot bălgarski, češki i ruski ezik, no bi mogăl da posluži za săpostavitelni izsledvanija i s drugi ezici. Ustanovenite kriterii za interpretacija na diskursa poraždat praktičeski pravila, podpomagašti dejnostta kakto na lingvista izsledovatel i na prevodača praktik, taka i na prepodavatelja po roden i po čužd jezik.