Abstrakt
V monografijata sa očertani osobenostite na proprialnata nominacija, schvaštana kato proces i kato rezultat ot ezikovata dejnost. Prietite teoretični postanovki na funkcionalnata onomastika i săčetavaneto im s drugi metodologični podhodi i aspekti (onomasiologično-semasiologičen, opisatelno-gramatičen, kvantitativen, lingvokulturologičen i dr.) davat vzmožnost da bădat razgledani fundamentalni problemi, zasjagašti vzaimozavisimostite meždu forma, semantika, gramatični kategorii i funkcii na sobstvenite imena, da se osmisljat onimičnite nominacii po linijata sistema - norma - uzus, kato se otčita dinamikata meždu apelativnata i proprialnata sfera, a ottam i v leksikona kato cjalo.
Universalnijat charakter na procesite proprializacija, transonimizacija i apelativizacija săzdava văzmožnost za sinchronno săpostavitelno izsledvane, koeto v razrabotkata se provežda predimno vărchu ezikov material ot bălgarski i češki i s ogled na tri tipa onimični obekti, razgraničeni v proprialnata taksonomija po priznacite lice, mjasto, predmet, a imenno - antroponimi, toponimi, chrematonimi. Nabeljazvat se i drugi nasoki za bădešti proučvanija, koito sa perspektivni po otnošenie na razvitieto na bălgarskata onomastika i săpostavitelnite izsledvanija.